Predsedniška kandidata z različnimi pogledi na soočanje države s krizami

Svet in z njim Slovenija se je v zadnjih treh letih boril z eno največjih zdravstvenih kriz v zgodovini - epidemijo covida-19. Ta je posegla v vse segmente delovanja države in družbe, ki po krizi še vedno okrevata. DZ je sicer nedavno sprejel t. i. covidni izhodni zakon.

Logar ob tem ocenjuje, da svet ne more delovati ob enakih ukrepih, kot so jih sprejemali v prvih valovih pandemije. To se mu tudi ne zdi potrebno, saj imamo danes cepiva in ostala zdravila, ki blažijo simptome hude oblike covida-19. Nadeja se, da je tudi znotraj družbe zavest o samoomejevalnem ravnanju postala del vsakdana in da "se ne poskuša izigravati pravil in priporočil".

Kot minister prejšnje vlade, ki se je spopadla z epidemijo s hudimi omejevalnimi ukrepi, Logar danes priznava, da so "pozneje ugotovili, da je zapiranje šol in javnega življenja predvsem med mladimi povzročilo skokovit porast duševnih bolečin, na drugi strani pa nismo imeli pravilne politike psihoterapevtske podpore, kar pomeni, da je pomemben del mlade populacije praktično ostal brez formule, kako bi se spet spravili nazaj v normalno življenje".

Pirc Musarjeva meni, da je prejšnja vlada o epidemiji in ukrepih slabo komunicirala z javnostjo, večkrat je bila do nje tudi kritična, predvsem pa se ji zdi, da se je premalo posvetovala z medicinsko stroko. "Nenazadnje v strokovni skupini, če se ne motim, ni bilo nobenega epidemiologa, ker mi je bilo kot laiku nerazumljivo," je dejala. Aktualni vladi je po njeni oceni lažje, saj je najhujši pandemični val za nami, nove različice koronavirusa pa niso tako nevarne, kot so bile prve. Vprašanje o izhodni strategiji za covid-19 je tako po njenem mnenju vprašanje za medicinsko stroko, ki ji je treba zaupati.

Predsednik Pahor je med epidemijo v predsedniški palači sprejel tudi nasprotnike cepljenja in drugih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Pirc Musarjeva pravi, da teoretikov zarot v predsedniški palači ne bi sprejemala. Logar pa meni, da je politika spodbujanja cepljenja, ki ni obvezno, pravi odgovor na delitve v družbi, ki so nastale okoli tega vprašanja. Cepljenje je po njegovi oceni odločitev vsakega posameznika, družba pa naj spodbuja samovarovalno ravnanje. "Tisti, ki te spodbude ne sprejme, se tudi zaveda, da s tem tudi sam tvega več. Na tak način mislim, da bi lahko zbliževali ta stališča," odgovarja.

Učinkovitega javnega zdravstva ne bo brez korenite reforme

Epidemija je še poglobila vrzeli in težave v slovenskem zdravstvu. Predsedniška kandidata se strinjata, da brez korenite reforme zdravstva nakopičenih problemov na tem področju ni mogoče rešiti. Pirc Musarjeva si želi, da bi se na področju zdravstvene reforme poenotili in si zadali dolgoročne cilje za kakovostno javno zdravstvo. "Ni se nam zgodilo čez noč, da je 150.000 ljudi ostalo brez družinskega zdravnika," je opozorila. Tudi zdravniška zbornica je po njenem mnenju v preteklosti storila napako, ko ni razpisovala dovolj specializacij za posamezna področja.

Logar meni, da ima aktualna vlada izključno odgovornost, da to reformo izvede, predvsem zaradi trdne večine, ki jo ima v DZ. Vlada ne bi smela oklevati pri izvedbi ključnih sprememb v zdravstvu, po katerih kličejo vsi deležniki - od zdravnikov, medicinskih sester do uporabnikov zdravstvenih storitev.

Potrebujemo tudi pokojninsko reformo

Predsedniška kandidata se strinjata, da poleg zdravstvene potrebujemo tudi pokojninsko reformo. Logar je ob tem zagovornik osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj meni, "da je prinesel pomembne napredke pri skrbi za starejše", ki so ključni del družbe. Odložitev njegovega izvajanja za eno leto, ki jo prinaša novela zakona, pa le podaljšuje neurejene razmere, je prepričan. Med epidemijo je prejšnja vlada, katere del je bil, starejšim namenjala kar nekaj dodatkov, da so to obdobje lažje prebrodili, je dejal. "Vesel sem, da bodo tudi sedaj deležni povišanja pokojnin, mislim pa, da to ni dovolj, saj so pokojnine nižje od nujno zajamčenih sredstev, ki omogočajo dostojno življenje na starost," je ocenil.

Pirc Musarjeva meni, da "morajo biti starejši slišani in preskrbljeni, mladi pa se morajo zavedati, kaj so jim starejši zapustili kot dediščino". Ta krog bi rada povezala znotraj predsedniške palače. Posveti, s katerimi je začel predsednik Pahor, so po njenem mnenju dober korak. Po posvetih pa je umanjkalo poročilo in oblikovanje strategije za naprej, opozarja. Strateške reforme z majhnimi koraki popravljamo že 20 let, namesto da bi se dogovorili, kakšen sistem si želimo. Namesto da "izumljamo toplo vodo" pa po njenem mnenju lahko primere dobrih praks poiščemo tudi v tujini.

V boju z draginjo in revščino bi se dalo narediti več

Ob poslavljanju od zdravstvene krize pa se svetu obeta nova - tokrat energetska in draginjska. Pri naslavljanju draginje in revščine Slovenija zamuja za nekaterimi evropskimi državami, meni Logar. "Nabor ukrepov, ki jih je do sedaj pripravila vlada, ne naslavlja niti dela stroškov, ki vsakodnevno naraščajo," opozarja. Zaradi tega ljudje manj zapravljajo, manj denarja gre v gospodarstvo, kar se kaže v povratnem učinku padanja gospodarske rasti, kar nas lahko privede na prag recesije, pojasnjuje.

Draginjski dodatek je korak naprej, vlada pa se tudi zaveda, da brez močnega gospodarstva teh dodatkov ne bo mogla izplačevati, meni Pirc Musarjeva. Če nam bodo propadala podjetja in ne bomo imeli delovnih mest, nam tudi dodatki ne bodo pomagali, opozarja. Zato mora vlada pomagati tako gospodinjstvom kot tudi gospodarstvu.

Spodbudno poslovno okolje, gospodarska diplomacija in skrb za podnebne spremembe

V krizi vlada gospodarstvu pomaga z "gasilskimi ukrepi", ko so težki časi mimo, pa gospodarstvo vladi omogoči, da te ukrepe poplača in omogoča investicije v drug sektor, pravi Logar. Zato sta po njegovem mnenju stabilno gospodarsko in davčno okolje ključna dejavnika, ki podjetjem omogočata dolgoročno načrtovanje, poudarja Logar. "Brez dolgoročnega načrtovanja tudi gospodarstvo nima nekih jasnih spodbud, da dodatno investira v nove tehnologije," meni. Uvedba socialne kapice je po njegovem mnenju nujna, če želimo preprečiti odhod najboljših kadrov v tujino.

Tudi Pirc Musarjeva verjame, da je gospodarstvo tisto, ki z dodano vrednostjo polni proračun, s tem pa omogoči tudi več socialnih transferjev. Zato bi kot predsednica velik del pozornosti namenila gospodarski diplomaciji. Velik poudarek pa namenja tudi podnebnim spremembam, saj ima delovno aktivna generacija danes možnost vplivati na politiko, ki je odgovorna do mlajših generacij.